On tu postavlja stališče, da tudi če gre za fikcijsko delo, je vsekakor možno, da nek bralec ali njegovi znanci prepoznajo neko osebo kot realno iz tistih opisov, imen, itd. Je možno, da torej pisatelj na nek način svojo pravico, ki je tudi skoraj povsod po svetu ustavna pravica svobode izražanja, poseže v drugo prav tako večini tudi pri nas zaščiteno ustavno pravico do dobrega imena in do zasebnosti. Vendar gre tu za kolizijo dveh načelno enakovrednih pravic.