Se mi zdi, da je bilo že od vsega začetka kot takemu samohodcu- da mu neka taka mednarodna inštitucija pisateljev izrazi svojo solidarnost in tudi javnosti in nekim določenim pravniškim krogom pove stališče in se zavzame za pravico do poklica avtorja in preživetja, ter pravico, da neko leposlovno delo obstaja na način, da je dostopno branju, kupovanju, distribuciji. To pismo slovenskega- a je izšlo leta 1999, ampak potem se je tudi na mednarodnih kongresih- a govorilo o tem. Mislim, da je bilo leta 2004 in potem še na berlinskem kongresu predlani.