Moja mati, kot pristna Slovakinja, me je pogosto peljala k svojim sorodnikom v Bratislavo, ki je pravzaprav pri meni zaznamovala trajne spomine iz otroštva, ki so me spominjali na matično domovino in jezik. Domotožje, ki sem ga čutila v Kovačici se je stopnjevalo z osnovno in srednjo šolo in končno je dozorelo, ko sem se odločala študirat. " V želji, da bi se vrnila h koreninam, si je sprva želela študirati v, a zaljubila se je v in z bodočim možem prišla pred dobrimi 25 leti živet v Ljubljano, ki ji je takoj prirasla k srcu, prav tako slovenščina.