V Rimu so bili največji kreditni posli povezani s pospeševanjem domačega kmetijstva in obrti, z razvijanjem zunanje trgovine in s financiranjem vojaških operacij. Vlaganje v močno armado je bilo najbolj varno in donosno, saj je bilo skoraj zajamčeno, da bo prinesla s seboj dovolj vojnega plena. Po propadu Rimskega cesarstva pa je finančno poslovanje v obliki kreditiranja za nekaj časa zamrlo.