Poleg romanov, pesmi, scenarijev, radijskih iger, pripovednih in gledaliških del za otroke, piše tudi kratko prozo. V knjigi Strah, da se bo ustavil čas, je zbral časopisnice, kratke zgodbe, ki jih je objavljal v časniku Nedelo in tako na sproščen, nepretenciozen način vzpostavil tesno vest z bralci. V zgodbicah z duhovito, jasno poanto piše o položaju pisatelja, o vsakdanjih rečeh in življenjskih resnicah.