Na tistega kužka je bil zelo navezan in ko je prebral to zgodbo o dečku in psu, se je takoj navdušil zanjo. Vem, ko smo hodili na snemanje kmetijske oddaje, on je bil režiser, jaz pa snemalec, je prepeval tudi v prostem času, takrat, med snemanji melodijo, ki sploh še ni bila napisana za ta film. Zakaj ste se pri Prešernovi družbi sploh odločili za ponatis knjige Teci, teci, kuža moj, ki se po novem imenuje kar Sreča na vrvici?