In če se spomnim, da sem nekega večera po celovečernem delu domov, me je sprejela žena z besedami, moja pokojna žena, Tugo, povej ali si prišel domov ali samo na obisk. Moram reči, ko gledam tole pred seboj, bronasti kipec Kalinovega pastirčka s piščalko, ki sem ga dobil za prizadevno, skoraj polstoletno delo na radiu in televiziji, pogledam tole pred seboj na steni, najvišje republiško priznanje v športu, Blovdkovo nagrado in prebiram kakšne stare zapiske ali gledam fotografije, lahko rečem, da mi ni žal. Niti za en dan, ki sem ga doživel v tem pestrem in zares plodnem življenju.