Ob koncu šolskega leta v nižji gimnaziji je prišel domov s tremi cveki. Mama mu je takoj zagrozila s šibo, medtem ko mu je modri oče svetoval, če bo vse izpite naredil, da bo dobil kolo. V spominih, ki mi jih je oče pripovedoval, je vendar izzvenel kot nekakšna posebnost in tako se oče spominja, da je bil edini solkanski mladenič, ki se je uspel s kolesom povzpeti na vzpetino, ki vodi iz Solkana proti Sveti gori, ki je razmeroma strma.