Namreč, treba je vedeti, da je, kljub svoji nekaj desetletni karieri v Dunajski državni operi, kjer je bil prvak te opere, stalno nastopal tudi v Ljubljani. Srečanje z ljubljansko publiko je nekako družinski praznik in kot je pač v družini, je navadna prisrčnost in iskrenost, tipičen izraz. Le malokomu je znano, da je prav leta 45 med bombardiranjem tekel v Dunajsko državno opero in rešil notni arhiv z neprecenljivo dokumentacijo, to je povedal basistu Juanu, ki se je pri njem izpopolnjeval in kasneje napisal knjigo Pevci so tudi ljudje.