Revolucionarni nemiri leta 1848 so slikarja spodbudili, da se je za nekaj mesecev vrnil domov, v Gorico, k postaranemu in ovdovelemu očetu. Ta je jeseni istega leta dopolnil osemdeset let. S spoštljivo podobo se je sin oddolžil očetu, ki ga je podprl pri študiju slikarstva, precej nenavadno za pragmatičnega in v materialni svet usmerjenega trgovca.