Podobne značajske lastnosti so morale oblikovati tudi življenje Tominčevega očeta,, uglednega meščana Gorice, trgovca z železnino in veleposestnika. Revolucionarni nemiri leta 1848 so slikarja spodbudili, da se je za nekaj mesecev vrnil domov, v Gorico, k postaranemu in ovdovelemu očetu. Ta je jeseni istega leta dopolnil osemdeset let.