Mislim, da če gledam, ne kot slikar na to, ampak recimo bolj s psihoanalitičnega vidika, mislim, da je normalno, da brezkompromisno življenje privede na rob. Jaz imam tudi tako izkušnjo za sabo, ko veš, ko vse blazne vesti rešujemo točno in je to normalno, da zapostavljaš druge stvar in pri van Goghu je cel spekter stvari, ki so zanemarljive, ki jih sploh ne vidiš. Manjka ogromno enih vsakodnevnih, banalnih stvari, ki pri njemu sploh nimajo teže in to so v bistvu lastnosti takih genialcev, kot je on.