Kaj bi pa rekla na razvoj, ki ga spremljamo skozi knjigo kot slikarja in človeka?
Ja, če gledam v celoti, nekako če povzamem knjigo, mislim, da je ostajal čisto na koncu še vedno pri enakih načelih, kakor jih je imel na začetku, s tem, da se je prečiščeval, da je še posebno barvno gledano na nek način, je vedno bolj prihajal k čisti barvi, k direktnemu izrazu, ampak če berem začetna pisma in končna, imajo v bistvu podobno psihološko napetost, samo da je rasla in rasla, še posebej z njegovo boleznijo je toliko bolj prišla do vrhunca, ampak enako napetost čutimo na začetku, samo da bolj nekako. Van Gogh, kot ga poznamo, se nam pokaže na koncu knjige. Ja.