Ker se mi zdi tukaj, da se nenehno, tako pripovedovalec kot ostali liki borijo za to, kako bodo šli iz svoje kože, kako bodo na nek način pokazali družbi, družini in najbrž tudi sami sebi, kako lahko naredijo nek preboj, neko razliko glede na ostalo. Ampak sam junak pravi, da upor ni več možen. Najbolj sem uporen takrat, ko pridem domov, se slečem in sem najbolj vsakdanji.