Je pa hkrati tudi obsedenost te generacijo z zgodbo oziroma s pomanjkanjem zgodbe. Ta glavni junak, ki sicer je sposoben in inteligenten, vse to, pa hkrati nima nič početi v življenju in potem išče alternative in to alternativo najde v eni skupini, ki ima tak zelo nenavaden način preživljanja prostega časa in tukaj notri se mogoče najbolj zrcali ta "generacijskost" v tem, da ne potrebujemo več tok zgodb, kakor ne potrebujemo neko realnost, ki nas na nek način pretresa. Je to v redu ali ne?