Kompleksnost, ki je zaznamovala njegovo osebnost, se kaže tudi v palači. Šoli namenjena stavba, za katero je po vsej verjetnosti sam izdelal načrt in v kateri si je uredil tudi stanovanje in majhen astronomski observatorij, je s svojo arhitekturo in notranjo opremo prava celostna umetnina, odlična realizacija tako imenovanega kitastega sloga. To je bil v tedanjih nemških deželah prehodni slog med rokokojem in klasicizmom; prepoznamo ga po značilnem okrasu v obliki lovorih.