Kar se tiče njegovega odnosa do katolicizma, je značilno, da je bil relativno zadržan. Sodobniki so govorili o tem, da je k hodil samo v nedeljo, da je vsaj v začetku v tem obdobju, dokler ne pride do klerikalizacije slovenske politike, to je pa šele v drugi polovici 60- ih let 19. stoletja, je pristajal nekje na to tesno povezanost slovenske politike s Katoliško cerkvijo predvsem zato, ker je bila duhovščina eden najbolj pomembnih slojev inteligence, kjer je vladal mobilizacijski faktor na podeželju. Na klerikalizacijo je pa dejansko pristal šele kasneje.