Tukaj gre za ljudi zelo različnih nazorov, zelo različnih predstav. Že v prvi polovici 19. stoletja so med njimi t. i. jožefivski duhovniki, ki vidijo svojo nalogo ne samo v duhovni skrbi za prebivalstvo, ampak tudi v izobraževanju ljudi. Nekateri imajo bolj svobodomiselne, nekateri pa bolj konzervativne nazore.