Če pogledamo njegove simfonije, vidimo nenavadne kombinacije glasbil, od male piščali, ki povdarja človeški glas nekega posameznika, na drugi strani pa kar poka od grozotne simfonične upodobitve in pekla. "
Skozi to je Šostakovič želel povedati ali pa izrazit svoje takratnje občutke sovjetske represivne komunistične realnosti, na eni strani je posameznik, človek s svojimi željami, s svojimi čustvi, na drugi strani je pa nek režim, ki ga omejuje, ki ga straši oz. poganja v norost.
Šostakovič je v primežu ostrega nadzora in čas je terjal, da se je njegova intimnost pričela obravnavati javno.