Ta želja, to se mi zdi, da je človeku kar prirojeno. Mogoče že kot otrok, sem imela rada lepe oblekce na kakšnem nastopu v vrtcu, potem na proslavi, vedno sem nagovarjala mamico, da sva šle po novo oblekico, sploh pa, če se spomnim, da bi začela kreirat oblačila, je bilo pa to v osnovni šoli, med počitnicami, seveda, so bili vsi na morju, sem bila sama doma, recimo, kaj bi počela, doma smo imeli šivalni stroj in me je zanimalo, kako to poteka. Tako, da sem vzela najprej sarvet, si ga pognala čez šivalni stroj, pač, uspelo mi je, tako, da prvi material mi je pa prišel pod roko, iz katerega je potem nastalo oblačilo, to je bil zelo enostavni kimono, to so bile rjuhe.