To se pravi se moraš naučiti besed, neke sintakse, in potem lahko začneš plesat z drugimi. Zame je tango neke vrste neverjetna bližnjica do ljudi, in tango je neke vrste rudnik zgodb za take vrste pisateljico kot sem jaz, ki v bistvu pišem iz domišljije. Seveda tudi iz izkušenj, ampak ne pišem, Francozi temu rečejo avtofikcijske literature, oziroma ne pišem biografske literature.