Včasih so bili zameti in plazovi tolikšni, da so zakrili pravo smer poti in tedaj je mednje prišla ajdovska deklica, dobra gorska vila in jim pokazala pravo pot. Popotniki so ji bili hvaležni za izkazano pomoč, ki jim je reševala življenja in vsakič, ko so se po isti poti vračali domov, so ajdovski deklici pod previsno skalo ob vznožju Prisojnika pustili darove, kruh, vino in suho meso. Deklica ni bila nikoli lačna in žejna, potniki pa so se počutili varne.