Mislim, da je treba povedati, da je ta roman, tipično postmodernistični roman in zato ta metoda, ki jo Eco uporablja v besedilu pravzaprav ne preseneča. Opravka imamo z nekim neznanskim številom podatkov, z nekim neznanskim številom teorij, če bi govorili z Retarom, bi verjetno rekli velikih zgodb, za katere ni povsem jasno, ali so resnične ali so plod domišljije. V Ecovem romanu je predpostavka ta, da naj bi v tem vendarle bila neka resnica.