Ampak zdajle, obsojena sva drug na drugega in če se bova rešila, se bova rešila skupaj. Ampak predstavljam si, da vstop v ta posvečen krog režiserjev, ki delajo slovenske celovečerne filme, ni tako enostaven in da vam je ta gverilski način dela pustil vsaj kakšno rano, kakšen nož v hrbtu. Ali pa je bilo vse enostavno?