Namreč kulture niso tako blizu in si niso tako podobne, kot si domišljamo. Pa tudi če bi si bile, nam Bowles v zgodbah in o odlomkih iz romanov, zbranih v knjigi Čitanka, kaže, da je človek vendarle vselej znova sam, da pa ta samota ni nujno boleča, ne prinaša nujno trpljenja, ampak prinaša tudi veliko lepote in izkušnjo velike praznine lahko nadgradi tudi s tem, da se v tej veliki praznini človek počuti kot gospodar sveta. Ta velika praznina v njegovih zgodbah pa je največkrat prav tista geografska praznina, ki jo je sam veliko občudoval- Sahara. Bowles izkušnjo vzhoda ubeseduje z vzhodno govorico.