Z vsemi svojimi ambicijami, ki sem jih gojil, sem imel eno, vsaj tako si danes predstavljan, grozljivo srečo v tem, da sem znal razmejiti vizijo režiserja, s katerim sem trenutno delal, čeprav sem v glavnem delal z Martijem, in svojo vizijo, ki sem jo paralelno s tem, ko se je stvar postavljala, delal. Ko sem jaz gledal, kako je bila scena postavljena, ko sem spremljal delo na ekranu, je meni velikokrat prišla na rešitev ideja, ki se je meni osebno zdela boljša. In v potrditev tega bi lahko rekel, da se je začela stvar premikati meni v prid, nekajkrat sem ponudil vizualne rešitve.