Če imava potrebo, nama gospodar pripelje gor, kar rabiva. Vsak dan tudi pokliče, če kaj rabiva, drugače pa poleti greva enkrat na teden dol, nabaviva, včasih obiščeva otroke, pa spet po čim hitrejši poti nazaj gor v naravo, kar nama zelo odgovarja. Pomislek, da bi se vrnila nazaj tja, kjer sva preživela tistih 30, 35 let, zaenkrat ne obstaja.