Zanimiv je nek daoistični modrec, ki je poročal o enem kmetu, ki je imel vodnjak in je hodil po vodo, ki jo je potreboval za zalivanje svojih polj, in se spuščal po lestvi dol v vodnjak, pet, šest metrov globok. Ko je to nek naključni mimoidoči videl, se je držal za glavo, češ zakaj ta človek to počne, in ga je nagovoril: Če boste vi naredili škripec ali kaj podobnega, boste v krajšem času prišli do neprimerno večje količine vode, pa še bolj produktivni, bolj storilni boste. Nakar ga je ta kmet ustavil in rekel: Natanko to je razlog, zakaj tega ne počnem, kajti kakor hitro začnemo ustvarjati stroje, postanemo sužnji strojev, potem začnemo misliti storilnostno, toda odnos do zemlje, odnos do življenja ima svojo lastno naravo, svoj lastni smisel v samem sebi.