Gre za spomenik času, trpljenju pa tudi zmagi in upanju na boljšo prihodnost, zato je njegova glasba še danes simbol upora, poezije, optimizma in globokega humanizma.
V povojnem času se pojavi tudi neke vrste latentna prepoved jazza zaradi nezaželjenega vdora amerikanizacije, nezaželjena pa je bila tudi opereta, ki je morala po letu 1945 izginiti z repertoarja, češ, da kvari smisel za čisto umetnost in moti socialistično naravnano delo ljubljanskega opernega gledališča.
" Glasba je ena lepa dejavnost, ki buri duha in seveda zato je vedno tudi predmet zanimanja politike, predmet zanimanja kontrole.