S svojo Simfonijo s štirimi pomenskimi naslovi gora, Padlim, Krajina in Proti morju je ustvaril pravo monumentalno zvočno fresko. Gre za spomenik času, trpljenju pa tudi zmagi in upanju na boljšo prihodnost, zato je njegova glasba še danes simbol upora, poezije, optimizma in globokega humanizma.
V povojnem času se pojavi tudi neke vrste latentna prepoved jazza zaradi nezaželjenega vdora amerikanizacije, nezaželjena pa je bila tudi opereta, ki je morala po letu 1945 izginiti z repertoarja, češ, da kvari smisel za čisto umetnost in moti socialistično naravnano delo ljubljanskega opernega gledališča.