Vitice se razpletajo v različnih ritmih in lističi na njih so vsakovrstnih oblik. Zato zlahka razločimo osebne poteze posameznih knjižnih slikarjev:, Avguštinovega, Izidorjevega, Gregorjevega mojstra in drugih.
Redki cistercijanski rokopisi imajo okrašene naslovne strani, med stiškimi pa najdemo kar tri.