Besedilo, kot ga je prvotno predlagala Vlada in ga citiram, "če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime 'lahko tudi' v italijanskem ali madžarskem jeziku," po mojem mnenju v skladu z odločbo Ustavnega sodišča. Ker posebej še, če bi ne bilo v razpravi amandmaja pod številko 2, bi to "lahko tudi" bilo, kar lahko povem iz izkušenj, neizogibno interpretirano, kot da se jezik narodne skupnosti sme javno ali celo uradno pojaviti samo skupaj s slovenskim jezikom, medtem ko slovenski jezik pač ne, kako bi rekel, slovenski jezik pa samostojno. In mislim, da je tu ta navidezna niansa, ki naredi globoko razliko v pojmovanju enakopravnosti jezikov.