Še je živ spomin, ko smo bili v času po pretekle zgodovine postavljeni pred dejstvom, da se je menjalo priimke in imena tudi mrtvim in to so počenjali tisti, ki danes govorijo, da je seveda za njih premalo pravic. Povsem normalno je, da če ima sedež društvo, društvo na območju, kjer živi narodna skupnost, da je lahko tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku zapisana njihova dejavnost oziroma ime društva, ni pa normalno, če to zaukažemo, da to mora biti tako in to počnemo s tem zakonom.