Pri tem velja poudariti, da je Ustavno sodišče ugotovilo, da je omenjena alineja v neskladju z ustavo, ker določa nadaljnjo omejitev prosilcev za azil glede izvora razselitve izven azilnega doma na zasebnem naslovu, ne da bi bilo to nujno za zavarovanje javnega reda. V 16. točki Ustavno sodišče ugotavlja, da ureditev, po kateri morajo biti prosilci za azil praviloma nastanjeni v azilnem domu, sama po sebi z vidika zasledovanja ustavno dopustnega cilja zavarovanja javnega reda ni nedopustna.
Zakon o mednarodni zaščiti, sprejet v prejšnjem mandatu, sledi pravnim aktom, ki tvorijo enoten evropski azilni sistem, zato se nanašajo izključno na državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva.