Od leta 2006 do 19. junija 2009 pa je bilo za izvajanje zakona namenjenih še dodatnih okoli 2,330 milijona evrov, največ od tega zneska pa je bilo izplačano zaradi odškodnin. Kljub ureditvi odškodnin po azbestnem zakonu se prizadeti odločajo tudi za izterjavo odškodnin po sodni poti. Razloge lahko iščemo v želji oškodovancev po višjih odškodninah, ki jih pričakujejo preko sodišč, in v regijski diskriminaciji, saj je zakon prvotno reševal le Salonit Anhovo in njegove delavce, ter aktivnosti sindikata azbestnih bolnikov.