Predlagani osnutek ustavnega zakona v svojem 13. členu tudi določa, da se dovoljenje za stalno prebivanje izda, če prizadeti vloži posebno vlogo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. To pa je zagotovo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, ki vsebuje stališče, da je treba postopek ugotavljanja in priznavanja stalnega prebivališča začeti po uradni dolžnosti in ne le na zahtevo prizadetega. Tudi pri opredeljevanju pogoja dejanskega življenja, osnutek ustavnega zakona obide odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki določa, da odsotnost v trajanju od enega leta ne bi smela vplivati na prekinitev dejanskega življenja.