Verjetno pa je treba, če želimo celovito reševati situacijo, gledati vse določbe, ki tako področje zadevajo, zato mislimo v Poslanski skupini Zares, da je modro zavedati se, da se je minister odločil, da v letu 2009/2010, da se je ministrstvo odločilo po posvetovanju s strokovnjaki, še ne gre uvesti teh sprememb, ki so tukaj predlagane, zato ker niso domišljene do konca. Lepo se je seveda primerjati s skandinavskimi deželami in govoriti o individualni obravnavi učencev, po drugi strani pa vemo, da tisti učenci v slovenskih šolah, ki bi recimo bili najbolj opravičeni do osebne obravnave, denimo romski otroci, nikakor ne morejo dobiti romskega pomočnika ali pa koga takega v šolo, ki bi jim pomagal pri tem, da bi, recimo pričakovane rezultate v resnici tudi dosegali. In še en kup je takih posebnežev, če lahko rečem v navednicah, tukaj so bili že omenjeni otroci s posebnimi potrebami, na katere seveda ta zakon, ta predlagana sprememba zakona ni pomislila,
čeprav se je na koncu ravno s takimi primeri pravzaprav utemeljevala nujnost te uvedbe.