Spoštovani gospod predsedujoči, citiral bom 4. 3. 2009, ustavnega sodnika Republike Slovenije, gospoda Krivica. zapisal je naslednje, citiram: "Cenim načelno naklonjeno prvo reakcijo gospoda na naš poziv k razmisleku o moralni dolžnosti države, da ogromni množici tistih izbrisanih, ki o tožbah za odškodnine ne morejo niti sanjati ker nimajo ne denarja ne znanja za to, sama ponuditi vsaj nekaj pavšalne odškodnine." Nadalje: "Zato ne zamerite, da vas tudi na to dobro namerno opozorim, najprej vsa moja večkratna ponavljanja in debela občrtana opozorila, že od sklepanja policijskega sporazuma naprej, da je vsako vnaprejšnje limitiranje odškodnin eklatantno, protiustavno, ker je škode nezakonito povzročila ta država sama pa je po 26. členu lastne ustave dolžna povrniti v celoti." In za zaključek: "Društvu izbrisanih povemo, da ogromna večina prizadetih v sodnem iztoženju odškodnin žal ne more niti sanjati in državo pozovemo naj, če kaj da na svojo čast, ponudi vsaj neka pavšalne
odškodnine tistim, ki nočejo", tistim ki nočejo je zapisano, "tistim ki nočejo ali ne morejo tožiti."