Kajti, mislim, da predlagatelji so ali mislimo, da so predlagatelji predvsem sledili interesom zbiralcev in pa tudi trgovcev s kulturno dediščino in ne toliko javnemu interesu oziroma javne koristi in tak poseg v javno korist je v nasprotju z določili tudi 5. člena Ustave in tudi z mednarodnimi pogodbami katerih podpisnica je tudi Republika Slovenija. S tem, ko predlagatelji zatrjujejo, da bodo njihove rešitve prispevale k zanimanju za kulturno dediščino lahko rečem, ja, ampak ne v smislu javnega interes, temveč prej v interesu dediščine kot blaga kot tistega menjalnega produkta. K temu lahko dodam le to, da pretirano povečevanje zanimanja za zbiranje in dediščino, ker je lahko v plus, lahko pa tudi prinaša večje povpraševanje po tem blagu in posledično tudi več želja za dobički in za trgovanja, kar pa vsekakor ne sme biti interes zakonodajalca.