Prvič, ker dvojno urejanje istega vprašanja enkrat v Zakonu o odvetništvu in drugič v ZKP-ju, tudi če je vsebinsko urejeno enako, pravno ni dopustno, saj v pravni sistem vnaša nejasnosti in zmedo. Drugič, ker je pravno nekorektno, da se vprašanja, ki so vsebina Zakona o odvetništvu urejajo v ZKP, saj to povzroča pravno zmedo, saj se pričakuje, da so vsa vprašanja, ki zadevajo eno pravno materijo urejeno v enem zakonu, ne pa, da je vsebino te ureditve treba iskati v več različnih zakonih. In tretjič, če bi tudi spregledali vse gornje argumente, bi bila razprava o tem predlogu morda vsebinsko še utemeljena v času, ko še ni bilo odločitve Ustavnega sodišča o nedopustnosti referenduma o Zakonu o odvetništvu.