Unesco je pred tridesetimi leti točno 20 let razpravljal in se dosti dobro pripravil na to, da je zavedel tudi tako doktrino in je ugotovil, da je to potrebno, da v javnih knjižnicah tudi v drugih evropskih državah, tudi na visokošolskih ustanovah, je ta usluga in tudi nekatere druge usluge so javno dostopne, vsesplošno dostopne in tudi brezplačne, glede na to, da javne knjižnice glede na tako dobro kondicijo imajo možnost nuditi vse te usluge. Jasno bi bilo terjati, da se zakonska norma, ki je obstaja, poenoti tudi v izvedbenem delu. To se pravi v javnih zavodih, ki izvajajo ta segment.