Prvi interventni zakon, zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa s katerim prek dodatnih finančnih spodbud za skrajševanje polnega delovnega časa pomaga delodajalcem je dal pozitivne rezultate, predvsem v tistih podjetjih, kjer so zaradi zmanjšanja naročil ta naročila samo do kakšnih 20% nižja. Ker pa se kriza poglablja in se poslovni položaj nekaterih delodajalcev še naprej slabša je treba sprejeti dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest, predvsem v podjetjih, ki imajo zmanjšan obseg poslovanja tudi do 50%. Namen predlaganega interventnega zakona je ohranitev čim večjega števila delovnih mest v razmerah svetovne gospodarske krize s ciljem, da se čim več ljudi zadrži v delovnem razmerju in s tem ohrani njihove pravice ter zmanjša pritisk na odprto brezposelnost.