Celotna razprava me spominja na nekoga, h kateremu je skodelica z mlekom padla na tla, se je razbila, mleko se je razlilo. Jaz bi potem razumel, če bi se jezil sam nase, ker mora sedaj črepinje pospravljati in pripraviti drugo skodelico, a paradoksalno je, da v bistvu se jezi na drugega, ki mu pospravlja črepinje in pripravlja novo skodelico. Zakaj to dela?