So sistemi po svetu, kjer so v kapitalističnih ureditvah že govorili o skladih, pa so ljudje, ki so skozi leta zelo resno mislili o svoji starosti, v teh časih pa so v zadnjem letu ostali praktično brez prejemkov. Sam se še dobro spomnim razgovora z eno gospo, ki je iz Amerike tukaj v Sloveniji na pomembnem mestu in pravi, kako je žalostna, ko mora danes njen 77 let stari oče, ki je vse življenje skrbel za to, da bi imel mirno starost, voziti štiri ure na dan taksi, da se lahko preživi v tem sistemu.
Mislim, da je prav, da je takšen sistem tudi v prihodnosti in da na nek način poskrbi za tiste kategorije, ki so bili iz takšnih ali drugačnih razlogov v preteklosti pa velikokrat si niso mogli sami nič pomagati, prikrajšani, da bi danes ne poslušali tega, da so predmet solidarnosti, da se jim deli neka miloščina kot nekomu, ki do nečesa ni upravičen, ker se ne kapitalizirajo njegovi vložki, kar je veliko slišati v zadnjem času.