Kot je v svojem mnenju zapisala Vlada, je temeljna značilnost starostnega zavarovanja kmetov posebna vrsta solidarnosti, ki presega krog zavarovancev in upravičencev po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Obseg financiranja tega zavarovanja bil določen solidarnostno širše družbene skupnosti, načelo solidarnosti pa je bilo uresničeno preko solidarnosti samih kmetov in širše družbe, saj je slednja sodelovala pri delnem pokrivanju izdatkov zavarovanja. Leta 1976 se je razmerje solidarnostne udeležbe prevesilo na stran delavcev, saj je bilo financiranje izdatkov v korist delavcev v razmerju 70% napram 30%.