Radi bi prišli nazaj, pa ne morejo več. Imel sem sodelavca, ki je do zadnjega držal hrvaško državljanstvo, ker je iz Kikinde vozil poceni avtomobile, iz usnjeno galanterijo in je skoraj zamudil in mu je celo kranjski župan moral pomagati, da je "post festum", pet minut čez dvanajsto dobil državljanstvo.
Bolj tragičen je primer drugega sodelavca, ko je šel v Srbijo in ko so ga tam vprašali, bil je intervju v časopisu, ali bi še šel v Slovenijo, je dejal: "Da, ali samo u tenku."