Med drugo svetovno vojno in po njej je bilo storjenih veliko krivic, ki so ostale nepopravljene, veliko jih ne bo mogoče popraviti, nekatere samo simbolično, z moralnim zadoščenjem in, rekel bi, da nas čaka še zelo veliko občutljivega dela, tudi nas poslance. Če se bomo iztrošili, če se bomo uničili z retoriko nestrpnosti, sovraštva in nekulture ali bomo potem sposobni proizvesti tisto mero solidarnosti in sočutja, ki je nujno potrebna za to, da se soočimo s preteklostjo in s temi tragedijami, za katere vsi vemo, da so pustile sled do današnjih dni. To je navsezadnje tudi zgodba Hude jame in še drugih takšnih jam, ki so v Sloveniji, in nepokopanih mrtvecev in nepredelanih dram.