Pa kar gremo: študentske štipendije, pa odpuščanja v podjetjih, povojni poboji, pokojninski dodatki, skratka, hudo mešanje jabolk, hrušk, pa še kakšnega drugega sadja.
Tisto, kar pa me ob tem danes najbolj skrbi in je najbolj zaskrbljujoče, pa je, da izrazoslovje, uporabljeno ob opisu izbrisanih in pravičnosti izbrisa hudo spominja na izrazoslovje, ki ga je pred mnogimi leti uporabljal nek nemško govoreči gospod z brčicami oziroma njegovi zvesti ideologi, ko so opravičevali potrebnost posebne obravnave nekega manjvrednega naroda. Omenjeni ekipi iz zgodovine je takrat uspelo prepričati lačne množice, da je krivda za njihovo ekonomsko težko stanje v nekem drugem narodu, ki ima posebne privilegije, in s tem preusmeriti pozornost od tistih pravih vzrokov za takratno stanje.