In mislim, da prej kot vse klevete, ki smo jih tukaj slišali o izbrisanih, bi si mnogi med njimi, še posebej tisti, ki so tudi zaradi delovanja slovenske države doživeli prezgoden in tragičen konec, da bi si ti izbrisani zaslužili kvečjemu v tem državnem zboru eno spoštljivo minuto tišine.
Verjamem, da je težko post festum, po 17-ih letih določene stvari priznati. Jaz sam bom, kot sem do sedaj mirno spal, spal mirno tudi po tej interpelaciji.