O vsem tem govorim zato, ker konec koncev v slovenskem političnem prostoru in pa tudi v družbenem prostoru danes ni nekega enoznačnega mnenja o tem. Mislim, da je tudi poteza, ki ste jo, gospa ministrica, naredila, prehitra, in da bi bilo mogoče tudi v duhu časa, v katerem živimo, kajti sam se strinjam s tistim citatom, ki je danes že bil prebran, da je danes čas za dogovor, čas za odgovorno početje, da bi mogoče poskušali v tem političnem prostoru okoli te teme odpreti nek dialog in videti, ali je mogoče sprejeti tudi takšen ustavni zakon, ki bi to ustavno odločbo pokril do te mere, da ne bi z novim zakonom sprejemali novih krivic. In v tem delu je z moje strani bil tudi dan ta podpis, kajti mislim, da delamo poteze v tej izvršilni veji oblasti, ki, nisem pravni strokovnjak, ki bi sodil, je pravilna, ni pravilna, zagotovo pa ni poteza, s katero bi v današnjem slovenskem, zelo napetem trenutku naredili korak k zbližanju neke polarizacije, ki je v tej
družbi prisotna in ki je žal tudi s takšno sejo, kot je današnja, iz dneva v dan večja.